NAZAJ

 

ANTENE NA STOLPNIKU

Glede na to, da so se na razglednem stolpu na Stolpniku v lanskem letu pojavile antene, ki so bile nameščene brez soglasja planinskega društva in da kljub iskanju lastnika anten tudi s pomočjo policije lastnik ni bil odkrit, se je UO PD Konjice na svoji januarski seji odločil, da se antene odstranijo.

Kot smo predvidevali pa se je po odstranitvi lastnik anten hitro javil ter svoj namen z antenami, v četrtek 31.01.2002 tudi razložil članom UO.

Člani UO smo nato dali načelno soglasje za namestitev anten pod spodaj navedenimi pogoji s tem da je treba poudariti, da bili nekateri člani UO proti postavitvi kakršnihkoli anten na stolpu.

 

S sklepom UO PD Slovenske Konjice z dne 31.01.2002, dajemo soglasje podjetju NOVICE d.o.o. za nadaljnje pridobivanje ponudnikov za koriščenje razglednega stolpa na Stolpniku oz. njegovih kapacitet za nameščanje anten pod naslednjimi pogoji.

- da ostane osnovna funkcija stolpa neokrnjena (razgledna točka)

-da PD sodeluje pri sklepanju pogodbe kot enakopravni partner

-da je PD udeležen pri delitvi najemnine v razmerju kot jo predvideva pogodba med PD ter NOVICE d.o.o.

- da se pred namestitvijo anten pridobi soglasje projektanta stolpa (g. RIHTARŠIČ TOMAŽ) o statični zmogljivosti stolpa ter mnenje o pravilnem načinu namestitve anten.

-da se pridobi mnenje o neškodljivosti sevanja antenskih sistemov

-da je PD seznanjeno z namestitvijo anten ter,da je pooblaščeni član društva pri namestitvi tudi prisoten

-da so antene nameščene tako da ne ovirajo pogleda iz razglednih ploščadi

-da pogodba opredeljuje kakšne antene bodo nameščene ter njihovo število

KONTAKTNE OSEBE S STRANI PD

-KAMENŠEK JOŽE

-ŠILD FRANC

-EINFALT ŽELJKO

-UROŠ VAHTER

KAKO OSVOJITI STOLPNIK ?

Z zanimanjem sem si prebral humoresko g. Gričnika o njegovi odisejadi ob iskanju razglednega stolpa na Stolpniku. Ker pa sam stolp sodi nekako v pristojnost planinskega društva Slovenske Konjice se čutim dolžnega, da g. Gričniku pomagam, da tudi v tretje ne bi ostal brez trofeje pri vzponu na Stolpnik.

Po površnem branju njegovega pisanja sem se kot član planinskega društva Slovenske Konjice tudi sam čutil sokrivega, da človek, ki ima rad naravo in gibanje v njej, ne najde poti do cilja, ki si ga je izbral in se iz Tepanja tako čudovito vidi.

Človek pa včasih rad kakšno pisanje, še posebej če je to humoreska, prebere še enkrat in pri tem ugotovi, da se hudič skriva v podrobnostih. Na mojo veliko srečo je tudi tokrat bilo tako, saj sem hitro ugotovil, da je ost humoreske namenjena proti cestnemu podjetju in ne proti planinskemu društvu saj je g. Gričnik nabiral kondicijo po Konjiški gori z bolj sofisticirano napravo kot so planinski čevlji, s terenskim vozilom namreč.

Zato bom nasvet, kako priti na vrh Konjiške gore s terenskim vozilom, prepustil cestnemu podjetju, sam pa bom poskušal g.Gričniku dopovedati, da dostop do vrha Konjiške gore s terenskim vozilom zaenkrat še ni mogoč in kakor tudi upamo planinci, lovci ter ostali ljubitelji narave tudi nikoli ne bo, stolp je pač bil postavljen z namenom, da ljudje do njega dostopijo peš in da so po naporni poti nagrajeni s prečudovitim razgledom. Če bi pri planinskem društvu razmišljali kakorkoli drugače, bi bilo to zgrešeno, saj je Konjiška gora kraj, kamor zahajajo ljudje, ki si zaželijo malo miru, svežega zraka, ne pa hrumenja avtomobilov.

Razgledni stolp na vrhu Konjiške gore Stolpniku je bil zgrajen leta 1997 in do njega že od takrat vodijo vsaj tri dobro označene pešpoti, kar lahko potrdijo vsi planinci od blizu in daleč, ki nikoli niso imeli pretiranih problemov z iskanjem Stolpnika, če so le obvladali osnove gibanja po markacijah. Poti in brezpotij do vrha je seveda še več, le da te niso označene, saj je zato potrebno imeti razna dovoljenja ter soglasja, pa tudi v našem interesu ni, da bi se te neoznačene poti preveč uporabljale tako iz vidika varnosti kot motenja gozdnega miru.

Po pisanju g. Gričnika nekako slutim, da je smer njegovega napada na Konjiško goro iz Slovenskih Konjic, zato mu svetujem, da svojega terenca pusti pri pokopališču, zajame malo svežega zraka, vrže pogled na Konjice, ter se po dobro označeni pešpoti zažene proti vrhu. Že čez dobri dve uri po prispel do tako željnega cilja. Oboroži se lahko tudi z zloženko, ki jo je izdalo PD Slovenske Konjice in jo je prejel vsak naročnik in kupec NOVIC brezplačno, na njej pa je pot vrisana tudi na zemljevid, za tiste pa, ki jim zemljevidi niso ravno blizu, pa je dodan tudi zelo dober opis poti. Glede na vozilo sodeč, vidim da ste v stiku z najnovejšo tehniko, zato lahko pokukate tudi na mrežo vseh mrež (internet), kjer vas tudi čaka obilo nasvetov, kako priti do želenega cilja, objavljeni pa so tudi naslovi planinskih vodnikov, ki vas bodo z veseljem popeljali v neznani svet Konjiške gore.

Torej g. Gričnik, svetujem vam, da poskusite še enkrat za spremembo peš, saj bi bilo poskušati še v tretje s terencem podobno ravnanju naših literarnih sodržavljanov iz Butal, F. Miličinskega. Verjamem tudi, da bo za vaše zdravje takšen način planinarjenja koristnejši, saj se drugače lahko kaj hitro zgodi, da boste uživali le v pogledu z bližnje okolice Sv. ANE, ki pa jo Konjičani, kakor tudi stolp na Stolpniku, nimamo le zase. Tudi pogleda na Konjice na vrhu ne boste prav nič pogrešali, saj se vam bo lep pogled na Konjice odkrival dobršen del poti na Stolpnik, pogled na domačo faro pa vam je zagotovljen tudi z vrha.

Za konec vam bi še nekaj svetoval. Humoreska je res mogoče prava literarna zvrst za lahko poletno branje, toda tudi pisanja te se je potrebno lotiti tako, da se nekatere stvari vsaj malo preverijo. Drugače pa se zgodi, kot se je zgodilo vam, saj je na koncu izpadlo vse skupaj bolj kot neka samoironija, (z džipom na Stolpnik !?) kar pa je tudi pohvalno, saj je lepo, če se zna kdo pošaliti na lasten račun.

Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.

U. VAHTER